Schneider & Enste pojmujeta indirektne pristope tudi ' indikacijske ' , saj pri preučevanju pojava sklepata o razvoju sive ekonomije na podlagi ekonomskih in drugih indikatorjev .

Schneider & Enste povzameta , da večina teh študij kot glavni vzrok jemlje le en vidik , to je davčno breme .

Schneider & Enste delita ekonomijo na ' dvojno ' ( ' dual economy ' ) , ta pa se deli na uradni in neuradni sektor .

Schneider & Enste temu pravita ' kalkulacija osebnih odločitev ' ( 2002 , str. 173 ) , ki postavi učinke na strani ponudbe in povpraševanja v drugačno luč .

Stopnja gospodarske rasti je podcenjena zato, ker so v obdobju stagnacije uradnega gospodarstva dejavnosti v sivi ekonomiji najbolj dinamične (Schneider & Enste, 2002, str. 170).

Posameznik oceni osebno breme v primerjavi z ostalimi . koristnost temveč izbere alternativo39 , ki ga zadovolji glede na njegove želje ( Schneider , Enste , 2005 , str. 60 ) .

V literaturi se običajno namesto izraza neregulirani sektor uporablja kar izraz neformalni sektor , ki predstavlja sivo ekonomijo ( Schneider , Enste , 2002 , str. 11 ) .

Schneider & Enste kot spodnjo mejo za Nemčijo navajata podatke , ki jih lahko razebremo iz spodnje tabele .

Poleg tega je za izračun treba določiti bazno leto, v katerem ni sive ekonomije, kar je seveda nerealna predpostavka (Schneider & Enste, 2002, str. 18-19).

Ob takšni obravnavi se zvišuje davčna morala ter zmanjšuje pripravljenost za delo v sivi ekonomiji ( Schneider , Enste , 2006 b , str. 9 ) .

V uradnem gospodarstvu se namreč potroši več kot dve tretjini dohodka, ki izvira iz sive ekonomije (Schneider & Enste, 2002, str. 2).

Z ekonomskega vidika je tako možno ločiti med alokacijskimi, distribucijskimi, stabilizacijskimi in fiskalnimi posledicami sive ekonomije (Schneider & Enste, 2002, str. 155).

Vendar Schneider & Enste zaključita , da je težko govoriti o neto učinkih sive ekonomije na davke .

Predvsem zgodnja upokojitev pa pomeni dodatno breme za socialno blagajno in hkrati posamezniku prikrajša občutek koristnosti (Schneider & Enste, 2002, str. 131).

Zmanjšanje delovnega časa v uradnem gospodarstvu so uvedle vlade oziroma sindikati, da bi zmanjšali brezposelnost (Schneider & Enste, 2000).

Ob tem je odločilen poseg države, ki sproži prehod podjetij in prebivalstva iz uradne v sivo ekonomijo, obdavčitev (Schneider, & Enste, 2002, str. 102-105).

Posledično je tako potrebno stopnjo socialnih prispevkov zvišati, kar dodatno obremeni zaposlene v uradni ekonomiji (Schneider & Enste, 2002, str. 174).

Z druge 79 Schneider & Enste navajata , da lahko ljudje hkrati delajo v sivi ekonomiji in imajo uradno zaposlitev ( 2002 , str.

Med drugim omogoča nezaposlenim oziroma premalo zaposlenim vključitev v poslovno življenje ( Schneider , Enste , str.

Zelo zanimive so tudi raziskave ( Schneider , Enste , 2002 ) , koliko delovne sile je zajete v dimenzije sive ekonomije .